Zelena pomlad. Preprosto čudovita. Bil je tih deževen dan. Ne motijo me debele kaplje, ki polzijo po šipi ali mojem licu in mi močijo kose blaga. Polna glava malih norih idej, spet! »Kdaj boš odprla blog in svetu še enkrat povedala, da je življenje lepo? Pri svojih (rosnih) 22ih letih imaš že toliko stvari, ki jih lahko poneseš naprej. Aja ne, pri 23ih. Skrajni čas!«
O ja, odpiram svoj blog. Pisalo se bo o življenju! O življenju danes, o jutrišnjem življenju. O tistem na drugih celinah, o veselju in trpljenju, smehu in solzicah, o soncu in o debelih kapljah dežja. O vsem, kar osreči. O drznosti in nepozabnih podvigih. O tem, da je eno samo in neprecenljivo … Dobrodošli!
Ni komentarjev:
Objavite komentar