Če si želiš
obiskati malo deželo s
čistim morjem,
gorami,
starodavnimi mesteci
in s francosko govorečimi ljudmi, obišči Corsico.
Midva sva jo
…
11 dni,
2100 km,
11 obiskanih
mest,
5 kampov,
enkratno ilegalno
spanje v avtomobilu,
100 L
bencina,
...,
neprecenljiva
dogodivščina!
Pred začetkom dogodivščine pa prvi poizkusni korziški GoPro selfi.
1. postojanka po izkrcanju v Bastii (trajekt: Livorno - Bastia, 4 ure), Cap Cosre na severnem delu Korzike, na njenem "iztegnjenem kazalcu".
I'lle Rousse - simpatično pristaniško naselje na severozahodnem delu Korzike. Z železnico, ki ob obali pripelje do centra mesta, z grškim pridihom in čudovitim razgledom s hriba s svetilnikom.
Iz I'll Rosse sva zavila v neznano in uzrla ...
"Lej Alison, mestece na hribu."
Waw, za hip me je spominjalo na davni Jeruzalem.
Calvi ali mesto Krištofa Kolumba - legenda pravi, da se je veliki mož rodil prav tukaj. V nepogrešljivem vodiču po Korziki piše, da je zraven mesta letališče. Še preden sva v Calvi zares prispela sva najprej zaslišala in potem še zagledala veliko vojaško letalo iz katerega je poskakalo okoli 30 vojaških padalcev. Potem so to počeli cel dan in še cel naslednji dan ...
"Lej Aly, pejva tja dol ..."
Vem, da sem amater za fotografijo, ampak včasih pomislim, da bi me lahko najel za fotkanje sličic za razglednice. :)
Sprehodila sva se po Calviju, srečala ženski vojakinji - vsi ostali so najbrž skakali iz 500 m. Tu sva našla najcenejši klobuk za 8,50€.
GoPro selfi drugič. Boljše.
Na začetku sem omenila kampiranje. Cene za kampiranje so solidne. Dve osebi, mali šotor in avto = 20 €/noč. Večina kampov ima WiFi, elektriko pa si lahko sposojaš kar na wc-ju ali pri sosedih in tako privarčuješ od 3 do 5 €.
Porto - v vodiču precej opevano mesto zaradi rdeče prsti.
A naju ni nič kaj preveč prevzelo in sva po dvournem pohajkovanju raje zavila ...
stran od morja, v gorati svet ...
v deželo svobodnih prašičev, krav in koz. Veselo se prosto sprehajajo po gozdovih ob in po glavnih cestah.
... v prijetno gorsko vasico Evisa, na 787 m.
Sledilo je dvodnevno ...
pohajkovanje,
ledeno namakanje,
vzpenjanje,
občudovanje.
"Lej Aly, lahko bi šla na tisti hrib tam."
Nisva šla na "tisti hrib tam," ampak sva se raje začela spuščati nazaj proti morju in se na poti ustavila ob jezeru. Za hip sva glasno pomislila, da bi se okrog njega zapeljala z rolerji, ki so za sedeži že nesrečno čakali na kakšno akcijo. A, ker ni vsako jezero Blejsko jezero, sva tu videla le grmovje, kamenje in pesek ter seveda še eno skupino svobodnih krav.
"Lej Alison, včeraj sva šla čez tisti prelaz!"
Prelaz Col de Vergio, 1470 m.
Corte - večje mesto v notranjosti otoka. V mestu stoji starodavna utrdba Citadella, muzej Korzike in edina koriška univerza. Zvoki harmonike in kontrabasa izpod prstov domačinov te za hip ponesejo na praške ulice ... Da prebivalci Corteja ljubijo umetnost potrdijo male trgovinice z unikatnimi umetninami in na ulicah viseči napisi: ATELJE.
Bil je čudovit topel dan. Po zgodnjem vstajanju, pospravljanju šotora, pohodu po gozdnih poteh in dvourni vožnji sva si zaželela ledene kave. V prvem baru je niso imeli. V drugem baru nihče ni znal angleško, midva pa nimava pojma o francoščini, v tretjem baru niso vedeli kaj naj bi ledena kava sploh bila, v četrtem baru pa sva slišala: "We don't have Ice coffee, but I can make it!" Razveselila sva se angleško govorečega mladega natakarja in dejstva, da se za naju lahko potrudi in naredi ledeno kavo.
Recimo, da se je fant za to ledeno kavo kar potrudil - skuhal je kavo in kozarec napolnil še s kockami ledu. "Kje sta sladoled in smetana?"
Ampak ta njegov "trud" sva na koncu dobro plačala ...
Pot naju je vodila do Ajaccia, do glavnega mesta Korzike. Glavno mesto - to se vedno sliši obetavno. Ob glavnih vijugastih in včasih kar malo preveč luknjastih cestah po katerih je lahko povprečna hitrost vožnje le 40 km/h, je veliko razglednih mest in priložnosti za fotografiranje, počitek.
"Lej Aly, tam spodi imajo canyoning"
Korzika je otok številnih malih in velikih rek. Na Korziki je veliko priložnosti za okušanje adrenalinskega športa, kot je canyoning. Zanj pa je potrebno odšteti okoli 100 €/osebo.
Ajaccio - mesto zahajajočega sonca in rojstno mesto slavnega Napoleona Bonaparte.
"Lej tam se prižiga prva zvezda."
Le kdo se dandanes ne razveseli takšne table?
Najina Korzika je bila načrtovano "low budget" potovanje. Večino časa sva bila na sendvičih in korziških izdelkih: sir, namaz, salama, mleko ... Njihovi izdelki so relativno poceni. V primerjavi s Slovenijo je hrana iz trgovin na Korziki (E.Leclerc, Carrfur, Casino) cenejša in dobra.
Glede na to, da sva zdravstvena delavca si nisva želela celotnih počitnic preživeti na nezdravi hrani - sendvičih, sva si privoščila tudi pašto, zelenjavo, pico z zelenjavo :) in sadje.
Bonifacio - najlepše korziško mesto! Mesto leži na skrajnem jugu Korzike in je grajeno na globokem fjordu.
Spregovorimo na kratko še o plažah: peščene, čisto in toplo morje, varni pred ježki, malo sence, zapolnjene, kot iz razglednice ...
K o n e c!
Tokrat brez sentimentalnih zaključkov.
