Mrzli, vetrovni in snežni dnevi niso nič kaj prijetni za dolgo ostajanje izven toplih zidov. Ali pač ... Stavim, da se vas večina strinja kar s prvim stavkom. Če le niste v službi, na faksu ali v šoli, ste najraje doma in počnete tisto kar imate radi. Pečete torto ali muffine, šivate ali kvačkate, pospravljate in čistite, ah ne, to ne, rišete ali pišete poezijo, berete najljubšo knjigo ali pa ste se kar sami spravili k pisanju romana, gledate filme ali serije, razmišljate o čem naj spregovori vaš blog ... Sedite na topli peči skupaj z mački in psom, srkate čaj, čakate na obilico snega in se vam fučka za vse! Ampak tudi ta najljubša opravila lahko postanejo enolična in kar malce vsakdanja. Ali pa tudi ne ... Kakorkoli že, v teh večernih mrzlih dneh sem razmišljala o čem naj že enkrat spregovori moj blog, malo pred tem pa o tem čemu je sploh namenjen ali še bolje, čemu si pravzaprav želim, da bi bil namenjen. Ja, se mi kar malo zatakne po tem, ko nimam nobenih svežih novic iz Afrike, Azije, Antarktike itd.
Bom pa povedala tisto zgodbico o fotkanju z Robbijem Williamsom, pa o najcenejši karti za koncert, kako se v milijonski gneči pririniti do 1. vrste pod odrom in kako končno vse dobro videti brez stanja na prstih ali sedenja na ramenih kakšnega prostovoljnega "mučenca". Bom na hitro, ker vem, da vas čakajo muffini v pečici, prižgan šivalni stroj, ideja, ki hoče na list papirja, knjiga na 123. strani, 123. del serije, neoprani čopiči, mačka in ohlajen čaj.
Torej tale zgodba gre po vrsti nekako takole: velika bela stena, računalnik, na namizju shranjen najboljši koncert vašega najljubšega benda, (izposojen) projektor, močni zvočniki, vaše najudobnejše oblačilo, najboljša pijača, najboljša družba in ugasnjena luč. Pa še nekaj kar sicer ne izbirate sami, prijazni sosedje. Ampak za vse se najde rešitev "prawjo".
Naj bo ta zgodba tudi dobra ideja ... Le za vsak slučaj, da vaša najljubša (zimska) opravila ne postanejo preveč enolična.
Brez težav v 1. vrsti.
Brez stanja na prstih.
Brez čakalne vrste za fotkanje z najlepšim delom benda.
Le do njegovega avtograma nisem prišla ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar