ponedeljek, 16. februar 2015

#Resničnost je lepša

Virtualni planet. Najboljši mobitel. Tisoče aplikacij, ki nam lajšajo vsakdan. Pa igrice za zabavo. Mobitel ali 13 x 6 cm velik predmet v katerem je ves svet, prav tak kakršnega si lahko zaželim ...
Naj telefon ne postane središče mojega življenja, naj mi ne kroji vsakdana, naj me ne odtrga od pristnosti in lepote tega sveta. Sveta, ki ga lahko vidim, slišim, vonjam, čutim - vse to naenkrat. Zdaj, ta trenutek! Naj me očara resničnost, ker je lepa, pravzaprav mnogo lepša.




 Še besede Marka Rijavca ... 

"Malo se sprehodi po svetu. Poglej kavarne, poglej v čakalnice, predavalnice, trgovine, na hodnike, v dnevne sobe, poglej v katerikoli prostor, v katerem se ljudje družimo, in povej: se ti ne zdi, da je telefon je začel dobivati boj za naše odnose? Meni prav malokrat še uspe, da med pogovorom z ljudmi vsaj s koncem očesa ne ošinem telefona, če me čaka kak neodgovorjen klic ali sporočilo. Če pa nimam kaj početi, se priklopim na net in si ustvarim svoj svet. Svet, v katerem je vse, kot hočem. Le da sem v njem sam. Ker sem v tem svetu vedno v ospredju samo jaz – moje želje, moje odločitve, moje prioritete.
Tako telefon postaja moj najboljši in – žal – edini prijatelj.
Toda svoje odnose hočem nazaj!
Zato bom letos v postu preživel »40 UR BREZ TELEFONA«. Vsak dan v postu bom za eno uro svojega prostega časa, med 19.00 in 20.00 izklopil telefon in ta čas porabil za svoje odnose. Za druženje, za pogovarjanje, za prijateljstva, ne da bi me pri tem kaj motilo ali vznemirjalo. #Resničnost je lepša. Tudi če je težka, je lepša. Ker je samo v resničnosti jok res jok in nasmeh res nasmeh. Ker je samo resničnost trda in zahtevna in samo resničnost poboža in te objame.
Ena ura je zelo malo časa, verjamem pa, da bo naredila veliko spremembo v mojih odnosih."
O postni akciji: http://www.resnicnostjelepsa.si/
















Resničnost je lepa, pravzaprav mnogo lepša. Iz prihajajoče postne akcije bom odnesla več kot si danes predstavljam ... Povabljen/a, da se odklopiš z mano! :)


petek, 6. februar 2015

NAJCENEJŠI VELIKI KONCERT

Mrzli, vetrovni in snežni dnevi niso nič kaj prijetni za dolgo ostajanje izven toplih zidov. Ali pač ... Stavim, da se vas večina strinja kar s prvim stavkom. Če le niste v službi, na faksu ali v šoli, ste najraje doma in počnete tisto kar imate radi. Pečete torto ali muffine, šivate ali kvačkate, pospravljate in čistite, ah ne, to ne, rišete ali pišete poezijo, berete najljubšo knjigo ali pa ste se kar sami spravili k pisanju romana, gledate filme ali serije, razmišljate o čem naj spregovori vaš blog ... Sedite na topli peči skupaj z mački in psom, srkate čaj, čakate na obilico snega in se vam fučka za vse! Ampak tudi ta najljubša opravila lahko postanejo enolična in kar malce vsakdanja. Ali pa tudi ne ... Kakorkoli že, v teh večernih mrzlih dneh sem razmišljala o čem naj že enkrat spregovori moj blog, malo pred tem pa o tem čemu je sploh namenjen ali še bolje, čemu si pravzaprav želim, da bi bil namenjen.  Ja, se mi kar malo zatakne po tem, ko nimam nobenih svežih novic iz Afrike, Azije, Antarktike itd. 
Bom pa povedala tisto zgodbico o fotkanju z Robbijem Williamsom, pa o najcenejši karti za koncert, kako se v milijonski gneči pririniti do 1. vrste pod odrom in kako končno vse dobro videti brez stanja na prstih ali sedenja na ramenih kakšnega prostovoljnega "mučenca". Bom na hitro, ker vem, da vas čakajo muffini v pečici, prižgan šivalni stroj, ideja, ki hoče na list papirja, knjiga na 123. strani, 123. del serije, neoprani čopiči, mačka in ohlajen čaj. 
Torej tale zgodba gre po vrsti nekako takole: velika bela stena, računalnik, na namizju shranjen najboljši koncert vašega najljubšega benda, (izposojen) projektor, močni zvočniki, vaše najudobnejše oblačilo, najboljša pijača, najboljša družba in ugasnjena luč. Pa še nekaj kar sicer ne izbirate sami, prijazni sosedje. Ampak za vse se najde rešitev "prawjo". 

Naj bo ta zgodba tudi dobra ideja ... Le za vsak slučaj, da vaša najljubša (zimska) opravila ne postanejo preveč enolična.


Brez težav v 1. vrsti.
Brez stanja na prstih.
Brez čakalne vrste za fotkanje z najlepšim delom benda.
Le do njegovega avtograma nisem prišla ...