»Say f**k it go to the shopping mall and play hide and seek.«

»Življenje je nastalo brez obstoja dolgčasa.

Ko človek ni več vedel kaj bi počel s svojim življenjem, si je omislil dolgčas.

Potem pa je ugotovil, da je življenje z dolgčasom prav dolgočasno.«

V knjigi »the way of f**k it« katera na zanimiv način posredno pripoveduje o tem, da si je treba življenje vzet na lahko, piše; »Say f**k it and lay down in a shopping mall«. Zakaj pa ne?

Ampak, če bi se sredi nakupovalnega centra kar tako ulegla na tla ni dvoma o tem, da bi v roku petih minut pome prišel varnostnik … Ta »lay down« bi lahko zamenjali s čim prav tako nenavadnim, a z bolj sprejemljivim. Recimo s skrivalnicami! »Say f**k it go to the shopping mall and play hide and seek.« Zakaj pa ne? Nakupovalni center s pohištvom je, kot nalašč za skrivalnice. Ti imajo več nadstropij, velike kose prodajnih materialov in zanimive kotičke, kot so recimo omare, prostor pod posteljo, pod odejo, prostorček za kuhinjskim pultom …

Pravila igre:
* Skrivanje je dovoljeno samo v prvem, drugem in tretjem nadstropju.
* Prostor za mižanje je v najvišjem nadstropju zgradbe.
* Med tem ko ima prvi 5 minut časa za »mižanje« oz. odštevanje s pomočjo mobitela ob pretvarjanju, da si   ogleduje pisarniške stole, drugi išče najbolj skriti kotiček.
* Vendar preden se skrije, se mora najprej odpraviti v pritličje - pri tem si lahko pomaga s tekočimi ali navadnimi stopnicami ali pa kar z dvigalom - tam pobrati en prodajni predmet in se skupaj z njim skriti v prvo, drugo ali tretje nadstropje. Skrivalnice tako dobijo ščepec adrenalina ...
* Po petih minutah mižanja in iskanja skrivališča je za iskanje skritega 15 minut časa. Preden se iskalec odpravi na lov, skritemu pošlje sms: »Iščem!«
* Skriti lahko 15 minut preživi v omari, pod posteljo ali pod odejo, za kuhinjskim pultom … in hkrati odšteva 15 minut ali pa zbere dovolj poguma in se v upanju, da ne bo zasačen, odpravi v tretje nadstropje, se »izšteje« in zmaga.
* Po petnajstih minutah skriti pošlje sms svojemu iskalcu: »Konec!«
* Vlogi se zamenjata …

Skrivalnice v nakupovalnem centru - midva sva poskusila! J 

"Dve uri in pol sta minili v eni uri." Sama sreča, ko sva spoznala, da tam ni kamer (ali pa jih le nisva videla), varnostnik pa se je ukvarjal le s področjem pri vhodnih vratih … Zaradi tekanja gor in dol in zaradi občasnega pretvarjanja, da izbirava zdaj kuhinjo zdaj otroško sobo, sva postala sumljiva za brezdelne prodajalce. Vse skupaj je potekalo igrivo in kot po maslu, dokler …

Prodajalka: (prijazno) »Živijo! A vidva kaj specifičnega iščeta?«

Jaz: »Samo ogledujeva si otroške sobe.«

Prodajalka: (prijazno) »Aha. A vama lahko kako pomagam? Vidim, da že lep čas letata gor in dol.«

Jaz: »Ne ne, hvala. Se bova znašla.«

Nedo: »Pravzaprav …«

Jaz: (v mislih) »Ma ne! Zdej ji bo pa vse po resnici povedal … Da ne bi!«

Nedo: »Pravzaprav sva izgubila stavo in sva se morala priti za dve uri sem igrati skrivalnice. Sedaj se samo še pofotkava za dokaz in greva.«

Jaz: (v mislih) »Ma ne no! Ki ti je blo pa tega zdej treba?!«

Prodajalka: (nasmejano) »Aja, potem pa tako povejta! A vaju fotografiram?«
...

Potem sva se v smehu končno pobrala iz trgovine. Prišla sva do zaključka, da je stvar vredno ponoviti, a naslednjič v večjem številu in v drugi trgovini … Tu naju namreč že poznajo in nedvomno se je vsaj dva dni po tem govorilo o dveh norcih, ki jima ostaja čas in se prihajata skrivat v omare, pod posteljo, pod odejo, za kuhinjski pult ...

Ampak ali ni življenje nastalo brez dolgčasa in si je le-tega omislil človek, ker žal ni več vedel kaj naj počne s svojim življenjem?