"Najbolj ubogi med ubogimi ..."

Svet nosi reveže, žalostne, zatirane, nosi sirote in šibke … 

Svet nosi najbolj uboge med ubogimi …

… Svet v naših očeh nikdar ne bo pravičen. Vedno bo nosil kotičke, kjer je ustvarjeno preprosto življenje. Brez te preprostosti bi se prevzel. Prevzetnost uničuje!

Svet nudi dom veselim in trpečim.

»Oh, tu je toliko zla, gorja, človeške nemoči … Solze so! Toliko trpljenja!«

A to človeško trpljenje je nuja, po njem se odrešuje svet … 
Zavoljo trpljenja se svet ne vtri v pogubo.

 Nosi najbolj uboge med ubogimi. Nosi jih, da lahko ob njih zopet najdeš sebe. 

Srečen si!