V jeseni življenja bom vnukom najraje pripovedovala o svojih
študentskih letih. Kajti v tem obdobju bom očitno prepotovala svet. Zraven pa se
takoj pripišejo vse daljše in krajše dogodivščine. Ah, kaj prepotovala, potovanja
so za turiste. Jaz se grem turista le sredi Londona ali Benetk. Južna Amerika,
Afrika, Azija. Vse prej, kot turistične znamenitosti je bilo na sporedu delo.
Prostovoljno delo. In kar je še bolj pomembno, pristen stik z domačini. Z Indijanci,
sirotami, afriškimi bolniki, Romi, hindujci, budisti …
Indijanka Ana, Paragvaj 2009
Najden na ulici, Kenija 2012
Življenje. Životarjenje? Kenija 2012
Pegast romski deklič, Slovenija 2013
"Slovenian girl, my friend!" Indija 2013
Popoldanske sanje, Tajska 2013
»Papua Nova Gvineja,« sva s sestrico s prsti iskali košček sveta
na globusu in naposled ugotovili, da je to kar daleč od naše Slovenije. »Aly, a
spet greš h črnčkom? Sej, ko bom tudi jaz velika punca, bom šla s tabo. Prav?«
Prav Renee, prav! Jaz ti is srca privoščim takšno šolo
življenja.
»Spet greš?«
»Blagor tebi!«
»Jaz bi tudi!«
»Ja, tebi je pa lepo …«
Res mi je lepo. Včasih se mi zdi, da jaz sama sploh ne iščem
takih poti, ampak se mi kar ponujajo in potem samo skočim nanje. Morda me vidite z ogromnim, z vsem potrebnim nabasanim nahrbtnikom, s sončnimi očali in z
zemljevidom v roki. Ja, tudi temu se kdaj pa kdaj približam. Ne vidi pa se kaj takšne
odprave poleg vsega lepega, novega, evforičnega še prinašajo s seboj …
Z zavezanimi rokami gledati jok sirote, ki boleha za
neozdravljivo boleznijo, vsak dan upati, da bo le dovolj hrane za vseh 300
otrok, soodločati o njenem pa o njegovem življenju, delati se, da s svojo
mentaliteto popolnoma razumeš njih, prebolevati malarijo, v noči zatisniti oči lačen in
umazan, živeti sredi smradu, vlagi, umazaniji, gneči in hrupu … Se vsaj 2x na
dan vprašati in se kresniti po buči: »Kaj mi je spet tega treba?« Neskončno
zahrepeneti po sedenju sredi visoke gore in se prepustiti blaženosti miru. Včasih
se kar zbojiš in resno vprašaš: »Kaj, če od tu ne pridem več živ?«
Sledi Papua Nova Gvineja, še ena humanitarno- medicinska
odprava, še eno delo. Veliko dela! A še preden sem Papui rekla DA, sem se zavestno
odločila, da JE vredno.
Tja na konec sveta ali kot v prenesenem pomenu pravi moja
prijateljica: »Pazi nase, spet hodiš po robu!«
Naša spletna stran: http://www.papua2014.si/
Naša spletna stran: http://www.papua2014.si/
